Končno smo prispeli v Sanremo. Če vračunamo dveurni postanek vmes smo porabili točnih 10 ur. Glede na predviden čas smo potrebovali morda uro več zaradi slabega vremena in našega “neposlušanja” navigacijske naprave ter posledično zgrešenega izhoda iz avtoceste pri vmesnem postanku. V skoraj 800 km smo naleteli na dobesedno vse štiri letne čase. Že ponoči, ko smo štartali nam vreme ni bilo naklonjeno. Deževalo je nekje do Brescie. Po nekaj urah kolikor toliko umirjenega in suhega vremena smo naleteli na sneg, kot vsako leto pri spustu iz hribovitega zaledja Genove pa po par kilometrih ter par tunelih prešli na dobesedno pozno pomladansko oz zgodnje poletno vreme. Sonce in temperatura nad 15 stopinj. Zanimivo je opazovati kako sredi Sanrema v takem prijetnem vremenu večina prebivalcev se sprehaja zavitih v debele zimske bunde, s šali, kapo in debelimi rokavicami, ter opazuje nas “čudake”, kako nonšalantno pri več kot 15 stopinjah smo v kratkih rokavih…
Navigacija je pripravljena
Štartali smo v deževnem nalivu…
… preko zimskega vremena pri -1 stopinji celzija …
… smo prešli v (skoraj) poletnih 15 stopinj (Eden od štirih agregatov za potrebe tehnike)
Pa se dotaknimo še samega Festivala. Tukaj je vse pripravljeno, agregati delajo, gledališče Ariston je nared, radijski in TV tovornjaki z režijami so v polnem zagonu. Vsekakor bo to še en glasbeno in posebej tehnično brezhiben teden… Tak, kot ga italijani znajo narediti. Tu mislim, da jim ne moremo delati konkurence… Žal…
Na poti je obvezen postanek na Autogrillu
Prihod v Ligurio
Sanremo
Pristanišče Sanremo
Pogled proti Franciji
Glavna TV režija…
…postavljena na avtobusni postaji, v ozadju Gledališče Ariston
Ulica Matteotti in glavni vhod z svečanim rdečim tepihom, zaenkrat še mokrim
Ariston
